Tokrat nisem šla sama. Danes je dan za uživanje in s hčerko greva po moji terapiji v Trst.
Dva tedna sta minila in komaj sem čakala, da se zgodi današnji dan. Je možno, da mi je tale ekipa zlezla pod kožo? Zagotovo da. Doma razmišljamo o dopustu v Opatiji, tako lepa je. Že dolgo nisem jedla sladoled, komaj čakam, da ga poskusim, ko bodo zobje nared. Dobri volji in rokovanju z mojo hčerko je sledilo delo.
Morala sem biti popolnoma pri miru. Dr. Petranović je odstranil zadevo iz dlesni, sploh ne vem, kdaj je injiciral lokalno anestezijo, in vstavil cirkon-keramično oporo. Zaradi tega ne bo nihče opazil, da imate vsadek, je povedal. Dlesen je zaščitena pred temno kovino, ki daje podton. Jaz sem bila spet presrečna. Vedela sem, da dela tako zame, kot za lastno zadovoljstvo, kar je največ!
Tatjana, 2 tedna še, pa me boste lahko ugriznila, če ne boste zadovoljna! Kratek klepet, čakalnica polna, midva s hčerko pa na kavo v predverje hotela na razpravo. Zdelo se ji je zanimivo, presenetilo jo je, da je osebje tako sproščeno, odprto.
Za danes pri zobozdravniku končano... še malo :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar